OSNOVNI ABONMA

Bajke iz slovenskega pragozda so postale snov nove koprodukcije Slovenskega stalnega gledališča, ki bo doživela premiero v petek, 3. marca v Trstu.

Režiserka Maruša Kink in producentka Mija Špiler sta glavni akterki projekta, ki črpa iz slovenskega etnografskega in literarnega zaklada in uporablja njegove vsebinske ter vizualne sugestije v sodobni dramski pripovedi z naslovom »Bajke in povesti o Gorjancih«. Poleg tržaškega gledališča sta k projektu Zavoda Margareta Schwarzwald pristopila tudi Cankarjev dom in Mestno gledališče Ptuj.

Dramaturgija predstave je nastala kot skupinsko delo po motivih nekaterih pripovedi iz istoimenske zbirke, ki jo je pisatelj in raziskovalec Janez Trdina izdal leta 1888. Nenavadna, čudežna bitja se pojavljajo v tej zbirki, avtohtoni motivi in arhetipi, ki so utonili v pozabo, za razliko od veliko bolj popularnih starogrških ali skandinavskih mitov. Vile, volkodlaki, čudežni izviri vode, ptica z zlatimi peresi, možje iz vode in žene iz gozda pa so stoletja burili domišljijo ljudi na Gorjancih. Nenavadna bitja so lahko dobra ali slaba, posedujejo čarobno moč in hranijo modrosti, skrivnosti življenja.

Slehernik (ali slehernica), ki se na kresno noč znajde na Gorjancih je v dramski predelavi postal vezna nit različnih in bizarnih situacij, ki črpajo iz bajeslovja, a – kot se vedno dogaja v ljudski kulturi- uporabljajo te zgodbe v metaforičnem smislu. Obstajajo namreč globlje, temne plasti, ki govorijo o divji naravi človeka.

Maruša Kink je o tem načinu pripovedovanja napisala. »Ljudje, ki so poklicni pripovedovalci zgodb, so me naučili, da moraš zgodbo vedno vzeti za svojo, da jo lahko dobro poveš. To skoraj nujno pomeni, da vanjo odtisneš svoje vrednote, svoja prepričanja, čas v katerem živiš. Tudi Trdina je naredil točno to. Jaz jih nisem obrnila v današnji čas, nisem jih želela brutalno aktualizirati. Hotela sem ohraniti mehkobo in čarobnost sveta, ki je bil in ga morda nikoli več ne bo. Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristijane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem… se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«

Bajke zaživijo v dramski predstavi z izrazitim ženskim predznakom, kar dodatno okrepi skrivnostno moč pripovedi, v kateri imata glasba in gib pomembno vlogo. Igralsko zasedbo sestavljajo Nataša Keser, Urša Kavčič in Zvezdana Novaković. Slednja je tudi avtorica izvirne glasbe, ki dobi navdih v tradiciji ritualnega petja in plesa v krogu med Belo krajino in Hrvaško. Koreografinja predstave je Ana Pandur, medtem ko je podobo predstave ustvarila Vasilija Fišer, njeno skrivnostno nočno atmosfero pa oblikovalec luči Jaka Varmuž.

Predstava je nastala v dveh različicah: krajša verzija za mladinsko občinstvo je debitirala februarja a Ptuju in v Cankarjevem domu, premiera daljše predstave za odrasle pa bo v Veliki dvorani SSG, kjer bo na sporedu do 18. marca z italijanskimi nadnapisi. Na dan premiere, v petek, 3. marca ob 19.00 bo v vhodni veži SSG odprtje spominske razstave 120-letnica tramvaja Trst-Opčine, ki jo SKD Tabor prireja v sodelovanju s Skd Grad, regionalnim centrom za vojaško zgodovino, društvom Ferstoria, društvom Museo-Stazione Trieste Campo Marzio.

AVTOBUSNI PREVOZI

NEDELJSKE PREDSTAVE Z ZAČETKOM OB 16.00

Vozni red

AVTOBUS- SESLJAN- NEDELJA, 5.MAREC

14.30 – Sesljan, parkirišče
14.40 – Nabrežina, trg
14.45 – Križ, avtobusna postaja
15.00 – Zgonik, pred občino
15.15 – Prosek, Kržada

AVTOBUS- OPČINE- NEDELJA, 12.MAREC

14.55- Opčine, avtobusna postaja na Dunajski cesti 11/A (picerija Rino)

15.00 – Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21
15.10 – Trebče, trg pri spomeniku
15.15 – Padriče, pred cerkvijo
15.20 – Bazovica, pred cerkvijo

AVTOBUS- MILJE- NEDELJA, 12.MAREC

15.00– Milje, avtobusna postaja
15.05 – Žavlje, avtobusna postaja
15.10 – Domjo, nasproti Kulturnega centra
15.15 – Dolina, pred občino
15.20 – Boljunec, pred Gledališčem Prešeren
15.25 – Boršt, avtobusna postaja
15.30 – Ricmanje (Barde), avtobusna postaja