Thomas Mann

ČAROBNA GORA

Thomas Mann

ČAROBNA GORA

Naslov izvirnika: Der Zauberberg / Krstna uprizoritev dramatizacije
Koproducent: Slovensko stalno gledališče, SNG Drama Ljubljana

Režiserka

Mateja Koležnik

AVTORICA DRAMATIZACIJE
Katarina Pejović
PREVAJALKA
Aleksandra Rekar
DRAMATURGINJA
Katarina Pejović
SCENOGRAF
Henrik Ahr
KOSTUMOGRAF
Alan Hranitelj
SKLADATELJ
Mitja Vrhovnik Smrekar
KOREOGRAFINJA
Magdalena Reiter
OBLIKOVALEC LUČI
Pascal Mérat
AVTOR VIDEOPROJEKCIJ
Andrej Intihar
LEKTOR
Arko
SVETOVALEC ZA FRANCOŠČINO
Primož Vitez
ASISTENT KOSTUMOGRAFIJE
Andrej Vrhovnik

Igrajo

Aljaž Jovanović
Hans Castorp
Romeo Grebenšek
Joachim Ziemßen
Igor Samobor
Lodovico Settembrini
Marko Mandić
Leo Naphta
Vladimir Jurc
Dvorni svetnik Behrens
Luka Cimprič
Doktor Krokowski
Nataša Barbara Gračner
Madame Clawdia Chauchat
Ivo Ban
Mynheer Pieter Peeperkorn
Silva Čušin
Gospa Stöhr
Gašper Jarni
Paravant
Saša Mihelčič
Hermine Kleefeld
Lovro Finžgar
Gospod Albin
Sabina Kogovšek
Adriatica von Mylendonk
Nina Valič
Strežnica

 

Mannova Čarobna gora (1924) sodi med tiste najznamenitejše romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost.

Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane kar sedem let, je izhodišče za kar najbolj kompleksno pripoved o stvareh telesa in duha.Vključuje tako idejna in nazorska vprašanja turbulentnega časa z začetka dvajsetega stoletja kot tudi širšo sliko dekadentne družbe, ki se v eskapizmu zaprtega in zavarovanega okolja sanatorija sicer osredotoča na konkretne pljučne bolnike, a razkriva predvsem podobo (tudi našega) bolnega sveta vprašljivih in propadajočih vrednot. Svojevrstni zdraviliški mikrokozmos je Mann prežel z ironijo, obenem pa vnesel vanj poezijo in magičnost poslednjih skrivnosti fizisa, duše in srca, pa tudi kritiko nase osredotočene elite in institucij, ki z negovanjem bolezni kujejo profit.

Čarobna gora se konča z odhodom glavnega junaka na bojišče prve svetovne vojne in tako ponuja tudi svojevrstno izhodišče za razmislek ob stoti obletnici njenega začetka.

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj