Lino Marrazzo

Elizabeta, poslednji dan cesarice

Lino Marrazzo

Elizabeta, poslednji dan cesarice

Režiser

Lino Marrazzo

Prevajalka
Marinka Počkaj
Priredba in dramaturg
Katarina Košir
Video
Maurizio Bressan
Foto
Luca Quaia
Osvetljevalec
Peter Korošic
Šepetalka
Neda Petrovič

Slovensko stalno gledališče bo januarja krstilo novo komorno uprizoritev, ki bo v letu 2017 gostovala po kulturnih domovih in društvenih dvoranah z obče priljubljeno zgodbo avstroogrske cesarice Elizabete.
Slovenska praizvedba tega besedila sledi italijanski, izvirni različici, ki je leta 2010 nastala iz sodelovanja Airsac in gledališča La Contrada. Prirejena in posodobljena predstava v slovenskem prevodu bo v novi preobleki, ponovno pogledala v življenjske dogodivščine in v kompleksno osebnost ikonskega lika z željo, da bi sledila zgodovinskim dejstvom bolj kot romantiki njene legende. Zato se upanja, sanje, čustva pomešajo  s sencami v gledališkem portretu, ki je namenjen publiki v širokem generacijskem razponu.
Tržaška igralka Nikla Petruška Panizon bo v tej uprizoritvi odigrala vlogo avstroogrske cesarice Sisi, zagotovo enega od najbolj znanih, kot tudi kontroverznih likov 19. stoletja. Besedilo pripoveduje v prvi osebi, zelo realno in v obliki monologa, o ženski, materi, cesarici, ki se v zadnjih urah pred umorom spominja svojega nemirnega življenja. Tragični razplet njene zgodbe je tudi del njenega mita, kot je napisal tudi avtor in režiser predstave Lino Marrazzo: »Morda je ravno umor definitivno ustvaril mit, o katerem se še danes sprašujemo in ki morda ne bi obstajal brez tega tragičnega konca. Značaj in samo ljubkovalno ime »princese Sisi« sta sad ponarejenega izročila, prej kot mitizacije. Sisi ni bila nikoli tako nežna in naivna, kot so jo prepogosto orisali: že od najstništva je pokazala uporni značaj, ko pa je kot cesarica prestopila prag dunajskega dvora je skozi celo življenje ohranila precej vprašljivo vedenje. Nikoli je niso imenovali »Sisi«, saj se ji je vzdevek prilepil v filmu, ki je pripomogel k ustvarjanju lažnega domišljiskega lika.«
Režija predstave uporablja tudi odlomke iz starih filmov o cesarici Elizabeti, da bi ustvarila kontrast med mitom in realnostjo iskrene izpovedi.  Video je ustvaril Maurizio Bressan. Besedilo je v slovenščino prevedla Marinka Počkaj, priredbo pa je podpisala dramaturginja Katarina Košir.
Trenutno so v teku dogovori s člani Zveze slovenskih kulturnih društev za gostovanja predstave po Kulturnih domovih in na sedežih društev. Termin premiere je že določen, kraj pa bo določila »hitrost« odziva zainteresiranih društev. Uprizoritev bo na voljo tudi z italijanskimi nadnapisi za jezikovno mešano občinstvo.

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj