Viktor Parma, Carl Orff

KSENIJA/ CARMINA BURANA

Viktor Parma, Carl Orff

KSENIJA/ CARMINA BURANA

Besedilo
Manfred Schweigkofler, Brane Grubar, Tatjana Ažman (Carmina Burana)
Prevod libreta za nadnapise
Matej Prevc (slovenski jezik), Nataša Jelić (angleški jezik)
Dirigent
Marko Hribernik
Režiser, scenograf in avtor vizualnega koncepta
Manfred Schweigkofler
Oblikovanje videa Opera Illuminata
Christoph Grigoletti (kreativni direktor)
Kostumografinja
Mateja Benedetti
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Koreograf
Lukas Zuschlag
Dramaturga
Tatjana Ažman, Franz Braun
Lektorja
Nevenka Verstovšek (slovenski jezik), Matej Prevc (latinski jezik)
Vodja zbora
Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster
Gregor Traven
Asistent dirigenta in drugi dirigent
Aleksandar Spasić
Asistenta režiserja
Franz Braun, Irena Svoljšak
Asistentka koreografa
Monika Dedović
Korepetitorice
Kayoko Ikeda, Višnja Kajgana, Irina Milivojević, Irena Zajec, Marina Đonlić (operni zbor)

POPOLDANSKI SKLOP

gostujoče predstave ob nedeljah v veliki dvorani ob 17.00, z avtobusnim prevozom

 

Gostovanje SNG Opere Ljubljana

s prispevkom Dežele FJK- zakon 38/2001

v sodelovanju z Glasbeno matico

Operna enodejanka v Trstu rojenega skladatelja Viktorja Parme (1858–1924) je bila do druge svetovne vojne poleg Foersterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajano slovensko operno delo. Zgodba o nesrečni ljubezni glavne junakinje sredi spora med dvema bratoma, se v tem diptihu, ki si ga je omislil južnotirolski režiser, povezuje s srednjeveškimi slikami o nestanovitnosti usode, sreče in ljubezni slovite scenske kantate Carla Orffa.

Viktor Parma: Ksenija

Opera v enem dejanju
Izvedba v slovenskem jeziku

Po velikem uspehu leta 1885 prvič izvedene opere Viktorja Parme (1858–1924) z naslovom Urh, grof Celjski je skladatelj ustvaril Ksenijo (1897), ki si jo je občinstvo zapomnilo predvsem po glasbi, kajti znamenita medigra je postala prava uspešnica, nekakšen slovenski ekvivalent znamenitim opernim delom poznega 19. stoletja, kot sta jih ustvarjala Mascagni in Puccini. Do druge svetovne vojne je bila ta opera poleg Gorenjskega slavčka največkrat izvajano slovensko operno delo. Z novo premiero te pomembne slovenske opere bomo obeležili tudi 125-letnico ljubljanske operne hiše, zgrajene 1892. leta.

Vsebina
Aleksij je ljubil Ksenijo, vendar so ju starši ločili. Od žalosti je fant postal duhovnik in odšel v samostan, vendar Ksenije ni mogel pozabiti. Ne samostanska tišina ne samota mu nista prinesli tolažbe in miru.
Sedanjost: Medtem ko se Aleksij bori s samim seboj, pritečeta pred samostan deklici in ga prosita, naj ju zaščiti pred grobim vitezom, ki ju preganja. Komaj sta mu uspeli pobegniti. Aleksij v eni od njiju prepozna Ksenijo. Ta je zbežala, potem ko jo je vitez ugrabil z očetovega gradu in jo hotel prisiliti v poroko.
Aleksij je vznemirjen, vendar se odloči dekletoma pomagati. Skrije ju za samostanski zid, sam pa počaka neznanca. Ko ta pride, Aleksij v njem prepozna svojega brata. Spreta se, ker brat zahteva, da mu Aleksij preda Ksenijo. Menih na to ne pristane, kajti iz dekletovih besed je razbral, da še vedno ljubi le njega – Aleksija. Brat mu očita, da se ne obnaša dostojno, čeprav je menih. Spreta se. Vitez izziva Aleksija in mu vrže meč, da bi se spopadla. Aleksij odkloni dvoboj, saj se noče mečevati z bratom, a ko vitez vseeno zgrabi za orožje, priteče Ksenija in se vrže med njiju. Vitezova sablja ji prebode srce. Preden dekle umre, ju prosi, da se pobotata.

 

Carl Orff: Carmina Burana

Scenska kantata
Izvedba v izvirniku

Večer bo dramaturško in režijsko dopolnjen z izvedbo enega najbolj proslavljenih glasbeno-scenskih del in s še eno zgodbo iz samostanskega okolja. Carmina Burana (1937) je bila prvič izvedeno pred osemdesetimi leti v Frankfurtu. Potem ko je Carl Orff (1895–1982) že ustvarjal pod vplivom Debussyja, R. Straussa in Pfitznerja ter priredil nekatera Monteverdijeva odrska dela, si je relativno pozno izoblikoval izrazito osebni slog in s scensko kantato Carmina Burana na mah zaslovel. Skladatelj je odločno uveljavil glasbena načela, ki jih je uporabljal in izpopolnjeval v poznejših delih, ko je v svojem konceptu glasbenega gledališča realiziral izrazito osebno videnje glasbe, giba, likovne podobe in besede. Iskanje celostne umetnine, vsebinsko sorodnih tem obeh oper ter ustvarjanje magičnih podob bo v tem večeru zaupana režiserju Manfredu Schweigkoflerju.

 

Avtobusni prevoz

Vsi abonenti popoldanskih predstav lahko koristijo brezplačni avtobusni prevoz z Opčin, iz Sesljana in Milj. Prevoz je na voljo tudi obiskovalcem brez abonmaja.

 

Ksenija/ Carmina burana

nedelja, 18.november 2018

 

PRVI AVTOBUS

15.30 – Sesljan, parkirišče

15.40 – Nabrežina, trg

15.45 – Križ, avtobusna postaja

16.00 – Zgonik, pred županstvom

16.15 – Prosek, Kržada

 

DRUGI AVTOBUS

16.00 – Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21

16.10 – Trebče, trg pri spomeniku

16.15- Padriče, pred Cerkvijo

16.20 – Bazovica, pred cerkvijo

 

TRETJI AVTOBUS

16.00– Milje, avtobusna postaja

16.05 – Žavlje, avtobusna postaja

16.10 – Domjo, nasproti Kulturnega centra

16.15 – Dolina, pred županstvom

16.20 – Boljunec, pred gledališčem Prešeren

16.25 – Boršt, avtobusna postaja

16.30 – Ricmanje (Barde), avtobusna postaja

 

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj