Staša Prah

LEPA VIDA

Premiera: 12. januar 2024

Staša Prah

LEPA VIDA

Koproducent: Slovensko stalno gledališče, Gledališče Koper

Režiser

Marjan Nećak

Skladatelj in scenograf
Marjan Nećak
Dramaturginja
Staša Prah
Oblikovalec giba
Klemen Janežič
Kostumografinja
Jelena Proković
Avtor videoprojekcij
Marin Lukanović
Lektor
Martin Vrtačnik
Oblikovalci svetlobe
Marjan Nećak, Vid Prinčič, Amar Ferizović
Asistentka režiserja
Renata Vidič
Asistentka kostumografinje
Saša Dragaš

OSNOVNI ABONMA

V Slovenskem stalnem gledališču se bo leto 2024 začelo z enim najbolj prepoznavnih slovenskih mitov. Od 12. januarja bo v Veliki dvorani na sporedu koprodukcija z Gledališčem Koper Lepa Vida, glasbeno gledališče makedonskega režiserja in skladatelja Marjana Nećaka po dramskem prvencu Staše Prah. Avtorica je že sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem kot dramaturginja pri produkcijah Pes, noč in nož, Grozljiva lepota in Hamlet in se tokrat vrača v vlogi dramatičarke s tekstkom, ki vsebinsko sega v sredozemsko literarno dediščino, črpa iz slovenske mitologije in hkrati ponuja izjemno zanimive iztočnice za današnji čas. Ženski pogled je preusmeril arhetipe v sodobnejše branje razlogov in posledic bega Vide, ki zapusti zakonsko in družinsko »zavetje« in se odpelje v neznano, da bi iskala, drugje, boljše življenje. Glavna tema predstave je namreč hrepenenje po svobodi, ljubezni in življenju, ki z Vidino pustolovščino opozarja na prepogosto pomanjkanje te življenjske sile v današnjem svetu. Režiser je o smislu uprizoritve in same zgodbe napisal: »Lepa Vida je opomin, da smo pozabili hrepeneti po nečem, kar imamo radi.«
Anja Drnovšek nastopa v vlogi naslovne junakinje. »Mož« Danijel Malalan, »sin« Rok Matek in »usodni mornar« Blaž Popovski utelešajo like, med katerimi se prepletajo niti njene zgodbe, od dolžnosti in materinskega čuta do potrebe po osmišljanju življenja. »Vsakdo si zasluži najprej biti sam svoj, šele potem postati nekomu starš, otrok, prijatelj. Ljudje okoli nas prihajajo in odhajajo, toda naš lastni in neločljivi jaz vedno ostaja z nami.« – je mnenje režiserja ob stiku z mitom, ki ga generacije pisateljev že dve stoletji preoblikujejo z novimi interpretacijami.
Lepa Vida govori o sodobni ženski, proti družbenim stereotipom, v tej drami pa je predvsem zgodba o prebujeni zavesti vsakega človeka, ki si privošči iskanje sreče. Tema je prisotna vsepovsod
v dramskih in literarnih delih, ki jih Staša Prah v tekstu povezuje z mitom Lepe Vide, da bi ustvarila asociacije z umetniškimi predelavami Ivana Cankarja, Andreja Rozmana Roze, Williama Shakespeara, Molièra, Edmonda Rostanda, kot tudi z besedili nekaterih popevk.
Glasba je bistveni element te predstave, saj je tudi izrazno sredstvo režiserja, ki je v svoji karieri napisal veliko glasbe za dramske, operne in baletne predstave, muzikale, filme, televizijo, virtualne
razstave in muzejske postavitve. V tej predstavi je Marjan Nećak uglasbil dialoške dele, poezijo pa pretvoril v recitativ. O lastnem konceptu je povedal, da je v glasbi začrtana tudi režija, saj sta dramaturgija in glasba v tej predstavi enakovredni. Avtorsko ekipo dopolnjujejo Klemen Janežič kot oblikovalec giba, kostumografinja Jelena Proković, videoprojekcije Marina Lukanovića in oblikovalci svetlobe Marjan Nećak, Vid Prinčič, Amar Ferizović. Režiser je tudi avtor scenografije, ki jo zaznamuje simbolična ladja, ki Vido odpelje in ponovno pripelje domov po širokem morju njenih želja in hrepenenj. Predstava bo na sporedu v Veliki dvorani SSG do 21. januarja. Goriška ponovitev na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž bo sledila 22. januarja. Tržaška premiera in vse ponovitve bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Ob nedeljah in za goriško ponovitev se bodo abonenti in gledalci lahko pripeljali v gledališče z brezplačnim avtobusom. Blagajna gledališča bo odprta uro pred začetkom vsake predstave. Tudi v tem primeru bodo gledalci po ogledu lahko glasovali za nagrado Primorskega dnevnika.

O MITU LEPE VIDE…
Balada Lepe Vide se je v slovenski literaturi rodila leta 1832, ko je almanah »Kranjska čbelica« objavil Prešernovo pesnitev. Sledilo je okrog sedemdeset različnih literarnih predelav tega motiva. Miha Trefalt je o izvoru mita napisal: »Temelj vseh prebeseditev je v različnih variantah ohranjena ljudska balada o Lepi Vidi, na nastanek katere so neposredno vplivale albanske, kalabrijske in sicilske različice o ugrabljeni materi-ženi,ki tragično konča. V teh tako imenovanih sredozemskih različicah je ta višjega, aristokratskega stanu in kristjanka, ki raje, kot da bi zapustila dom in otroka ter postala sužnja ali ljubica ugrabitelju, izbere smrt. Ugrabitelj, ki jo z zvijačo zvabi na ladjo, je pogan, nevernik, ki največkrat nastopi kot Turek ali mornar iz Tunisa, mesta, ki je v srednjem veku veljalo za največje mavrsko središče trgovine s sužnji.” V slovenki literaturi Vida zapusti družino v iskanju drugačnega življenja. užitkov in ljubezni, a se na koncu vrne domov, kjer je seveda kaznovana z očitanjem vesti zaradi tragičnih posledic njene “nepremišljene” odločitve.

 

 

AVTOBUSNI PREVOZI

NEDELJSKE PREDSTAVE Z ZAČETKOM OB 16.00

Vozni red

AVTOBUS- SESLJAN- NEDELJA, 14.JANUAR

14.30 – Sesljan, parkirišče
14.40 – Nabrežina, trg
14.45 – Križ, avtobusna postaja
15.00 – Zgonik, pred občino
15.15 – Prosek, Kržada

 

AVTOBUS- OPČINE- NEDELJA, 21.JANUAR

15.00- Opčine, avtobusna postaja na Dunajski cesti 11/A (picerija Rino)
15.10 – Trebče, trg pri spomeniku
15.15 – Padriče, pred cerkvijo
15.20 – Bazovica, pred cerkvijo

 

AVTOBUS- MILJE- NEDELJA, 21.JANUAR

15.00– Milje, avtobusna postaja
15.05 – Žavlje, avtobusna postaja
15.10 – Domjo, nasproti Kulturnega centra
15.15 – Dolina, pred občino
15.20 – Boljunec, pred Gledališčem Prešeren
15.25 – Boršt, avtobusna postaja
15.30 – Ricmanje (Barde), avtobusna postaja

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj