Predstavitev knjige Diane Koloini

Slabo poznate naših src tančine: Ženske v Molièrovih komedijah

Predstavitev knjige Diane Koloini

Slabo poznate naših src tančine: Ženske v Molièrovih komedijah

Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub

Ob 400-letnici Molièra, 120-letnici Dramatičnega društva, Dnevu žena

Slovensko stalno gledališče bo 8. marca imelo tri dobre razloge za praznovanje. Počastitev dneva žena bo povezalo namreč z dvema obletnicama. Na ta dan leta 1902 je bilo namreč ustanovljeno Dramatično društvo, ki je temelj poklicne gledališke dejavnosti Slovencev v Trstu. Leto 2022 pa bo v celotnem gledališkem svetu potekalo v znamenju štiristoletnice rojstva Molièra.

Prva obletnica bo do decembra zaznamovala vse dejavnosti SSG in v ta namen je grafični oblikovalec Andrej Pisani ustvaril logotip, ki s podobo žarometa in številko 120 simbolizira dolgoletno tradicijo ansambla, ki je od začetka prejšnjega stoletja “vedno v igri”. Druga obletnica pa se bo idealno povezala z dnevom žena, saj bo tržaška predstavitev knjige Slabo poznate naših src tančine (LUD Literatura – Novi pristopi), ki je predelana in esejizirana različica doktorske disertacije Diane Koloini Podoba in vloga ženske v Molièrovi komediografiji. Diana Koloini je dramaturginja, ki se ukvarja predvsem z dramskim, a tudi s postdramskim, sodobnoplesnim in opernim gledališčem, s slovensko in tujo dramatiko. Od leta 2012 do leta 2014 je bila umetniška koordinatorka Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Njena najnovejša knjiga zagovarja tezo, da imajo ženski liki pri Molièru, najpomembnejšem komediografu klasičnega gledališča, obsežno in pomembno vlogo, večjo kot v delih večine gledališke in literarne klasike. Ženski liki so tu kompleksni in izrazno bogati, zasedajo najraznovrstnejše življenjske in dramaturške položaje. Praviloma imajo avtonomno vlogo in izraz, čeprav so – v skladu z zakoni in življenjsko prakso svojega časa – postavljeni v izrazito patriarhalno urejen svet. Ob tem se odpira nekaj osrednjih motivov, ki pripadajo ženskemu vprašanju: dostop do izobrazbe, sodelovanje v javnem življenju, obvladovanje pisave in moč, ki jo ta zagotavlja, pravica do svobodne izbire zakonskega partnerja in usmerjanja lastnega življenja. Konflikt med vsiljeno vlogo objekta in žensko subjektivacijo je osrednja tema, ki se ji posveča monografija.

Ženski liki imajo zelo pomembno in samostojno vlogo v opusu komediografa, ki so ga velikokrat, napačno označili kot mizogina. Njegove prve dame živijo v 17. stoletju, kar pa ne pomeni, da so njihove misli in dejanja v skladu s konvencijami takratne družbe. Komedija je v primerjavi s tragedijo svobodnejša »refleksija sveta« in daje možnost ustvarjanja nekoliko drugačne realnosti. Globlja analiza teh ženskih likov je pripeljala do zanimivih ugotovitev, na primer o raznovrstnih položajih žensk v svetu, kjer imajo dejansko zelo skromne (ali nobene) možnosti samouresničevanja. Molierovi ženski liki najdejo vedno pot, da dosežejo cilj in da se izognejo moškemu izkoriščanju. Ključ potencialne revolucionarnosti avtorja lahko beremo v dejstvu, da v svojih komedijah ne problematizira toliko stanovskih razlik kot podrejanje žensk, ki je v njegovih likih legalno (v skladu s takratnimi zakoni), ne pa nujno legitimno.

Srečanje z avtorico bo v torek, 8. marca, ob 18.30 v SSG. Odlomke iz Molierovih komedij bosta prebrali igralki Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon. Dogodek je nastal s sodelovanjem Slovenskega kluba.

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj