Predstava ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela v njegovem rodnem kraju je poklon, ki sta si ga Kosovelov dom in Slovensko stalno gledališče zamislila za počastitev obletnice, ki z umetnostjo izjemnega pesnika, posredno govori tudi o specifiki obmejnega prostora. Čezmejno je tudi sodelovanje, ki povezuje ustanovi v projektu z naslovom VLAK ŠT. 1 2 3 V BODOČNOST, ki bo doživel premiero v ponedeljek, 18. marca ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani.

Umetniki, ki prihajajo z obeh strani meje, bodo simbolično prikazali čezmejno povezanost na tistem delu Krasa, kjer je Kosovel živel in o katerem je tudi pisal.  18. marec bo letos, prvič razglašen za sežanski kulturni praznik. Odlok o sežanskem kulturnem prazniku določa, da se bodo številna obeležja, prireditve in dogodki odvijali vse do 27. maja, ko se v Sežani spominjajo smrti pesnika Krasa.

Prva etapa te bogate počastitve je koprodukcija z režijo Goričanke Jasmin Kovic, ki je tudi avtorica scenografije. O konceptu predstave je napisala: »Bazo scenarija predstavljajo Kosovelove besede iz različnih obdobij in so predvsem družbeno-kritične narave. Prisluhnili bomo tako proznim tekstom kot daljšim kritičnim razmišljanjem in pesmim, ki jih je namenil človeku in družbi. Ta dva pola bosta upodobila mladi Matej Zemljič in mešana skupina statistov oz. plesalcev-igralcev pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa. Ona, poosebitev umetnosti in navdiha, pa bo izzvenela skozi glas Marte Fabris. Skozi spoj petja, avtorske glasbe, videoposnetkov in Kosovelove poezije bo zaživela kritična in utopična pripoved o družbi in človeku, za katero, kljub številnim družbenim regresijam, še vedno ostaja upanje, da se bo nekoč, vsaj delno, uresničila.«

Scenarista, igralec in tekstopisec Rafael Vončina ter skrbnica Kosovelove sobe Mateja Kralj, sta poznavalca pesnikovega opusa. Njuna zamisel izhaja iz razmišljanja o krutem času, v katerem živimo, kot tudi o večni aktualnosti besed Srečka Kosovela. Metafora vlaka je postala naslov skupnega projekta, saj simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka v odnosu do »narave, sebe, sočloveka, družbe in sveta.«.

K sodelovanju je pristopil tržaški glasbenik Aleksander Ipavec, znan kot avtor glasbenih kulis in zaradi improvizacijskih sposobnosti. Kostume podpisuje Nika Dermastja, projekcije pa Sybil Calligaris.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom Ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko. Poleg premiere na rojstni dan Srečka Kosovela je predvidena ponovitev, ki bo 25. marca v Kosovelovem domu v Sežani. Predstava bo v letošnjem letu zaživela tudi znotraj programa nove sezone Slovenskega stalnega gledališča.

Vstopnice so na voljo pri blagajni Kosovelovega doma. Premiero bosta neposredno predvajala tretji Program RTV Ars in programski oddelek RAI Furlanije Julijske krajine- Radio Trst.

BESEDE USTVARJALCEV IN PRODUCENTOV

»Nagovarjala me je predvsem želja, da bi se gledalci neobremenjeno in brez distance, popolnoma prepustili jasnini Kosovelove misli, mladostni drznosti njegove besede, ki je mogoče za nekatere včasih radikalno zaletava, a vendar zdrava, vsakič aktualna in jasnovidna. Zato smo s spojem vseh medijskih komponent (besede, giba, glasbe, petja in video posnetkov) skušali ustvariti čim bolj imerzivno gledališko izkušnjo, ob kateri se človek lahko popolnoma prepusti atmosferam, ki so vzklile iz odrskega preoblikovanja njegovih simbolov. Od teme do luči, od megle do sinjega neba.«

Jasmin Kovic, režiserka

»Pesmi in drugi zapisi Srečka Kosovela me vedno znova navdušujejo in navdihujejo ter mi nudijo široko polje za razmislek o sodobnosti in možnost, da preko njih izrazim svoja razmišljanja. Vsakič znova me fascinira, kako aktualne so njegove besede. Kosovelov zapis v beležnici Vlak št. 123 v bodočnost sem izbrala za naslov predstave, ker mi je ta sintagma na eni strani prispodoba neusmiljenega drvenja sodobne družbe v razvoj in pohlep, na drugi strani pa simbolizira možnost novega začetka, torej možnost, da se človek zave odgovornosti do narave, sebe, sočloveka, družbe in sveta.«

Mateja Kralj, soavtorica scenarija

»Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá. V tistem svetlikanju je bila ostrina misli in baržun ritma. Je bil on. Sem bil jaz. In je… neizmerno tovarištvo.«

Rafael Vončina, soavtor scenarija

S Kosovelom sem se že srečala skozi pretekle umetniške projekte, v katerih sem prav tako sodelovala z Jasmin Kovic. Takrat sem k delu pristopala nekoliko manj zrelo, tudi Srečko se je zdel bolj naiven, mogoče celo bolj optimističen, pozitivnejši, sanjaški. Tokrat ni šlo drugače, kot da smo se skozi njegovo premišljeno družbeno kritičnost potopili v kaotično in drastično konkretnost vsakdanjosti. Šlo je za potovanje skozi meglo, po tirnicah trenutne nejasne sodobnosti.

Sybil Calligaris, videomaker

»S Kosovelom se poglobljeno srečujem prvič in moram reči, da mi je sprva šel blazno na živce. Skozi proces pa mi je postal neizmerno všeč. Očaran sem, da so njegove pesmi po vseh teh letih še vedno pred časom.«

Matej Zemljič, On

Vlak. Gotovo eno izmed ljubših prevoznih sredstev, ki slehrnika z brezmejno ter pričakujočo in tesnobno radostjo odpelje v bližnje in daljne kraje, ko ob gledanju skozi okno švigajo mimo zelene ali puste pokrajine, gozdovi, vasi, mesta, postaje, ljudje. Ravno tako kot njega, ki se je kot študent vozil z vlakom v Ljubljano in nazaj na Kras, najbrž tudi takrat, ko so krivično mejo začrtali na Planini. Snoval je brezčasne verze, ki so še vedno božajoče boleči in brutalno aktualni, kar premore samo svobodna občutljiva duša z neizmerno bistrostjo misli in uma. Pa tudi še prej, ko je kot otrok doživel in nato opisal svojo prvo vožnjo, ravno tako po tirih, vendar ne z vlakom, ampak z drdrajočim tramvajem v Trst, “z višine v globino” in gledal ta vznemirjajoče strašljiv pa vendar “naraven prepad” med okolico in mestom. In v tem duhu smo se iskali, se klicali, usklajevali, tisti iz Kosovelovega doma in tisti iz Slovenskega stalnega gledališča, ko smo se naposled le našli, da bi se s skupnimi sinergijami, na primeren način, ob 120 letnici rojstva, poklonili temu mladeniču, ki je poln nad in tesnobnega upanja ter obenem zle slutnje, dočakal samo dvaindvajset pomladi. A njegova umetniška zapuščina je preroški testament, kar je vredno neizmernega občudovanja in spošovanja. To so jekleni tiri, ki vodijo naprej, brez postanka, tudi mimo leta 2026, ko bo minilo sto let od njegove smrti, zato skupaj stopimo na Srečkov Vlak 123, da nas popelje v bodočnost.

Danijel Malalan, direktor SSG

Želimo širiti besedo Srečka Kosovela in ustvariti predstavo, ki bo sporočala vse tisto, kar je vodilna misel Srečka Kosovela: novi Človek prihaja. Človek, ki bo boljši, bo razmišljal trajnostno, ne bo stremel zgolj k povečanju dobička, k vedno večjim in višjim številkam. Ustroj, ki drvi v bodočnost je neusmiljen, zgodovina se ponavlja in iz nje se nič ne naučimo. Pa vendar iz množice silhuet iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Je človek in kliče človeka v umirajoči Evropi.

Čas, v katerem živimo je resen in krut. Naša srca si želijo nove dobe, kjer ne bomo kopičili nepotrebnega s potrošništvom vsiljenih dobrin.

Projekt je zastavljen sodobno. Gre za multimedijsko predstavo dveh kulturnih ustanov, ki bosta združili svoje moči v smislu infrastrukture, igralskega ansambla, strokovnjakov na področju gledališke tehnike, vizualnih umetnosti, vrhunskih strokovnjakov pri poznavanju Kosovela.

Na dosegu roke imamo vrhunsko zastavljeno misel dveh velikih Kosovelovih entuziastov in točno to je prvotna in velika želja producentov te predstave. Entuziazem. S to predstavo združujemo ljudi, ki so resnični poznavalci Kosovela in  imajo do njega visoko stopnjo afinitete.

Želja je predstaviti Kosovelovo misel skozi interaktivno predstavo in z njo spodbuditi k razmišljanju. Pomembna misel je nedvomno tudi povezovanje dveh jezikov, ki tesno sobivata skupaj, kot bivata Sežana in Trst, Nova Gorica in Gorica, kot bivamo vsi ob meji, ki meje ne vidimo, ne čutimo. Zagotovo projekt to misel odzvanja, skupaj z vsebinsko potrebo po čezmejnem sodelovanju. Nadvse me veseli dejstvo, da se povezujemo skupaj v želji po boljšem, lepšem in predvsem človeškem Jutri. Ker nismo številke, smo ljudje.

Katja Jordan, direktorica Kosovelovega doma Sežana