NAGRADE TANTADRUJ 2020

Žirija, ki so jo sestavljali Ivana Zajc, Janez Starina in Andraž Gombač (predsedujoči) je ocenila predstave, ki so jih gledališča lahko postavila na oder pred zaprtjem in je ob tem izrazila podporo vsem ustvarjalcem z željo, da bi se nova sezona pričela “pravočasno, pogumno in polnokrvno”. Komisija za življenjsko delo v sestavi: Ingrid Kašca Bucik, Bine Matoh in Nataša Sosič je podelila nagrado tržaški kostumografinji Mariji Vidau.

 

Spodaj dobitniki letošnjih nagrad po kategorijah:

 

–       za življenjsko delo: kostumografinja Marija Vidau,

–       za igralsko stvaritev: igralec Jurij Drevenšek za vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena ter koprodukciji SSG Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom;

–       za predstavo v celoti: Šest oseb išče avtorja v režiji Paola Magellija in produkciji SNG Nova Gorica;

–       za gledališki dosežek: ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo

 

UTEMELJITVE

 

MARIJA VIDAU

NAGRADA TANTADRUJ 2020

ZA ŽIVLJENJSKO DELO

 

Kostumografinja Marija Vidau nam s prirojenim umetniškim talentom posreduje čar svojih gledaliških kreacij na estetsko prefinjen in oblikovno celovit način. Od prvih kostumografij v domačem gledališču predstavljajo njeni kostumi tudi v nadaljnjih desetletjih sintezo umetniškega stremljenja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

V svoji karieri je Marija Vidau razvila edinstven in prepoznaven stil. Želja po iskanju svojega, osebnega stila izhaja že iz otroštva, saj je bila v njej ukoreninjena nadarjenost za risanje in krojenje, vse to je nadgrajevala in udejanjila najprej na Akademiji za modo in kostumografijo v Rimu, kasneje še na izpopolnjevanjih, predvsem v Ameriki. Številna potovanja v svet so bila zanjo izziv, da se je študijsko poglabljala v kulturo oblačenja raznih narodov in je posamezne likovne in estetske elemente vnesla v naš gledališki prostor.

Znanje in izkušnje je Marija Vidau nenehno umeščala v jezik svojega okolja. Ljubezen do Krasa in morja, do zemlje, kamna, lesa, železa, pa še do neštetih nians barv, ki obstajajo in se prepletajo v naravi, vse to je želela posredovati v svojih kostumih na izviren način. Barvne odtenke je izpostavljala učinkovito, premišljeno je izbirala najrazličnejše tkanine in materiale ter jih vnesla v posamezne kostume. Njeno vodilo je bilo eksperimentiranje, izvirnost je iskala tudi v unikatnih dodatkih, ki jih je večkrat izdelala sama, vendar je dosledno upoštevala gledališko tradicijo.

Kot kostumografinja je pri pripravi študijskih osnutkov delala usklajeno z miselnimi zasnovami režiserjev, scenografov in drugih soustvarjalcev. iSvoj umetniški zanos je najraje usmerjala v stilne predstave. Fleksibilnost in empatija sta pripomogli, da so se njeni kostumi kar najbolj prilegali igralcem.

Umetniško snovanje kostumov za preko tristopetdeset predstav v domala vseh slovenskih gledališčih je prineslo Mariji Vidau tudi veliko zadoščenj. Če se je v začetku svoje kariere odrekla privlačnim ponudbam v Rimu in tujini, so številna priznanja in prestižne nagrade potrdile njeno izjemno kreativnost. Tako je lansko leto prejela nagrado Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

Umetniško in ustvarjalno delo, ki ga je opravila Marija Vidau v slovenskem gledališkem prostoru je dalo pridih univerzalnosti in enkratnosti primorskemu prostoru.

NAGRADA TANTADRUJ 2020

ZA IGRALSKO STVARITEV

 

Tantadruja za igro prejme Jurij Drevenšek za vlogo radijskega novinarja v uprizoritvi drame Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena ter koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana.

 

»Bil je tako prikupno zmeden …« zaljubljeno dekle prepeva v zimzeleni slovenski popevki. Prikupno zmeden se svetovni operni divi sprva kaže tudi mladi novinar, ki jo intervjuva v tesnem kletnem studiu nacionalnega radia. Jurij Drevenšek na malem odru tržaškega gledališča premišljeno in občuteno stopnjuje intenzivnost svoje vloge: spočetka je navidez neroden, utrujen, naiven, v zadregi se smehlja, beseda se mu zatika, docela je podrejen gostji, ki ji laska s hvaljenjem njenega mojstrstva, njene edinstvene umetnosti. Drevenšek v duelu s prav tako gostujočo soigralko Barbaro Cerar vešče vodi igro mačke – pravzaprav mačka – in miši. Postopoma, načrtno in nezadržno razgalja zlaganost in pokvarjenost vzvišene, vase zagledane, zaslužkarske, nemoralne pevke, v off-u in čedalje uspešneje tudi v etru odstira njeno zamolčano preteklost. Vešče jo zapelje v oster besedni spopad, med katerim se intimna bolečina nerazdružno preplete z aktualnimi družbenimi temami, od posledic jugoslovanske vojne in  umetnikove družbene odgovornosti do rumenosti medijev, prekarnosti v novinarstvu in  zastrte ksenofobije. V novinarjevem skrivnem arzenalu so drobne, vendar zbadljive, z ironijo in sarkazmom nabite pripombe, nabrušena vprašanja, s katerimi seka vse globlje v pevki neprijetna, tudi mučna poglavja, seže celo po prevari, laži – s katero pa krči pot k resnici in njeni sestri katarzi. Drevenškov register je širok, njegov zgovorni molk se učinkovito prepleta s skrbno odmerjenimi besedami, od tihih in jecljavih do gromkih in besnih, tako da pred gledalci druga za drugo padajo maske in prepričljivo zaživi ranjeni novinar s svojim peklenskim načrtom. Drugače povedano: igralec odlično igra tistega, ki odlično igra.

NAGRADA TANTADRUJ 2020 ZA PREDSTAVO

 

Tantadruja za predstavo v celoti prejme Pirandellova Šest oseb išče avtorja v režiji Paola Magellija in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.

 

 

Šest oseb išče avtorja, najde pa gledalca – tudi tako lahko povzamemo uspeh velike uprizoritve na velikem odru novogoriškega gledališča. Dramsko klasiko italijanskega nobelovca Luigija Pirandella v prevodu hišnega lektorja Srečka Fišerja sta režiser Paolo Magelli in njegova stalna dramaturška sodelavka Željka Udovičić Pleština postavila z ekipo, po zaslugi katere gledalci pozabimo, da imamo pred sabo uprizoritev stoletje starega besedila. Predstava Šest oseb išče avtorja je močna v vseh segmentih, je tako sodobna kakor tudi zvesta dramski predlogi. Ustvarjalci so se ognili pretiranemu aktualiziranju Pirandellove igre o soočenju dveh disfunkcionalnih družin: gledališke, ki ravnokar začenja vajo, in skrivnostne z družinskimi člani, ki so se rodili kot dramske osebe in zagotavljajo »dramo, polno bolečine«. Magellijeva ekipa je Pirandellu premišljeno in z občutkom pripisala nekaj replik, ki skupaj z videom in elektronsko glasbo podkrepijo avtorski delež in prispevajo k še krepkejšim, tu pa tam tudi zelo udarnim trkom resničnosti in fikcije v “metagledališki drami absurda”. K prepričljivi celoti so prispevali scenograf Lorenzo Banci, kostumograf Leo Kulaš, za glasbo sta poskrbela Ivanka Mazurkijević in Damir Martinović Mrle, za video Blaž Valič in Valentin Pavlin, sodelovali so scenska slikarja in kiparja Lorenzo Banci in Vasja Kokelj, oblikovalka maske Tina Prpar, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar … Preveč jih je, da bi lahko našteli vse, v prvi vrsti pa ontološka vprašanja o gledališki umetnosti – in tudi življenju – postavljajo igralci najrazličnejših generacij, tako člani novogoriškega ansambla kakor gostje. V glavnih vlogah izstopajo Arna Hadžialjević kot predrzna, posmehljiva, napadalna, a tudi ranljiva in ranjena Pastorka, Matjaž Tribušon kot družinski oče, ki si z gostobesednimi monologi prizadeva opravičiti in upravičiti svoje ravnanje, in Kristijan Guček kot vzkipljiv režiser, ki se trudi razumeti ves ta cirkus in na noge postaviti svojo – ali njihovo – predstavo. Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!

NAGRADA TANTADRUJ 2020

ZA GLEDALIŠKI DOSEŽEK

 

Tantadruja za gledališki dosežek prejme  ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca, dramaturginje Ire Ratej in tehničnega vodje Iva Štokoviča za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo.

 

 

Da si viden, ko je najtežje – to je dosežek. V izrednih razmerah je Gledališče Koper zatočišče našlo na internetu in presenetilo z zasilno rešitvijo. Najprej so igralci vsak s svojega doma pod vodstvom režiserja Jake Ivanca uprizorili predstavi Jašek in Norčije v spalnicah, še posebej pa izstopa takoj zatem uresničena edinstvena zamisel: niz bralnih uprizoritev dramskih klasik Ivana Cankarja, ki so jih prav tako uprizorili v spletni aplikaciji in v živo pretakali v virtualno dvorano. Drame Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci je učinkovito strnila dramaturginja Ira Ratej, za tehnično podporo je med uprizoritvami skrbel Ivo Štokovič, režiser Jaka Ivanc pa je sodeloval tudi kot bralec didaskalij. Vrednota, ki povezuje Cankarjeve drame, je resnica. Zajema marsikaj: osebno integriteto in pravičnost pa tudi iskreno prizadevanje za spremembe, za izboljšanje družbe. Dramatik obenem razgali težnje po oblasti, skrite za lažmi in praznimi frazami. Čeprav se projekt imenuje Gledališče za maturo, je presegel ta okvir. V zahtevnih razmerah je opozoril na Cankarjevo misel, še kako živo tudi v naši sodobnosti. Pred gledalci se je pojavil kolaž zaslonov, ki so se odpirali glede na to, kateri lik je nastopil v posameznem prizoru. Izviren koncept je posebej prepričljivo podprla izvedba zadnjih dveh uprizoritev, Pohujšanja in Hlapcev. Tu so igralci preuredili prostore, jih prikrojili potrebam, poskrbeli za skladne kostume in masko, poiskali rekvizite, ki so si jih tudi navidezno podajali. Občasno so se premikali, se približevali kameri in oddaljevali od nje. Igra se je osredotočila na obraz, mimiko in glas. Kljub fizični oddaljenosti smo čutili dinamične stike med liki. Projekt odraža strast do teatra, ki v teh časih vliva upanje. Če je predstava v gledališču drevo, je virtualni oder bonsaj. Doma nas spominja na to, kako lepo se je sprehoditi po gozdu. S pomočjo zasilnih spletnih uprizoritev v živo, kakršne so udejanjili v Gledališču Koper, občinstvo ne bo pozabilo na draž teatra.

 

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj