V GRADU – praizvedba teksta Giorgia Pressburgerja

Image

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

sezona 2023/24

 

Giorgio Pressburger

V GRADU (NEL CASTELLO)

(Smrt umetnika)

krstna izvedba

 

prevajalec: Janko Petrovec

 

režiser: Alessandro Marinuzzi

scenski elementi in kostumi: Andrea Stanisci

 

Po odprtju sezone v znamenju neposredne, čustvene zgodbe predstave »Kakor v nebesih«, se bo sezona Slovenskega stalnega gledališča nadaljevala s svetovno praizvedbo, ki ponuja sugestivne in skrivnostne metafore.

«V gradu»» je neizdano delo Giorgia Pressburgerja (Budimpešta 1937 – Trst 2017), znanega tržaškega intelektualca in referenčne osebnosti v obmejnem kulturnem prostoru. Tekst s surealnim predznakom je nastal na začetku tisočletja in je onirična, hkrati hudomušna slika o zatonu življenja, o neizogibni minljivosti, a tudi o merjenju moči med umetniškim ugledom in ekonomskim položajem.

Uprizoritev je izpolnjena obljuba, ki jo je tržaški režiser Alessandro Marinuzzi hranil v predalu od leta 2008, ko je sam Pressburger izrazil željo, da bi ravno on postavil na oder tekst (kar predstavlja pomenljivo izjemo pri avtorju, ki je imel navado, da je sam režiral lastna dela).

 

O VSEBINI

Predstava je poklon avtorju ne samo v izbiri besedila, a tudi v srednjeevropskem duhu uprizoritve, ki povezuje slovenske in italijanske umetnike. Tudi proces dela je na vajah upošteval različne kulturne dinamike, izmenjavo mnenj in idej v  ustvarjalnem, večjezičnem in večkulturnem okolju.

Igralci Alojz Svete, Primož Forte, Eva Mauri in Franko Korošec so protagonisti iz več vidikov nenavadne predstave, ki jo zaznamuje globoka eksistencialna nota. Glavna tema je staranje umetnika, postopna pot do zatona v tempu, ki ga določajo simbolične »batine in pavze«. Okrog umetnika se gibljejo vznemirljivi liki, ki so na svoj način, hudomušno zabavni; njihova življenja so tesno povezana z vrednostjo »gradu«, katerega naj bi bil umetnik lastnik.

 

BESEDE REŽISERJA IN SCENOGRAFA

«To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma.-je povedal režiser Marinuzzi, ki je o vlogi občinstva dodal: Gledališče je živo, ker ne posnema tehnično ponovljivih dogodkov: je resnično performativna umetnost, ki obstaja ob prisotnosti igralcev in gledalcev.»

Gledalcem bo predstava postavila vprašanja in enigme, ki jih vzbuja mreža odnosov med liki in med samimi igralci, ki so med vajami razvili zavest o stalni izmenjavi in konfrontaciji na dvojnem področju »realnega« medsebojnega sodelovanja in »fiktivnih« razmerij med liki.

V predstavi, ki je tudi sad ekipnega, ustvarjalnega dela, ima pomembno vlogo scenograf in kostumograf Andrea Stanisci, ki je velikokrat sodeloval pri umetniških projektih Giorgia Pressburgerja in je o njegovi poetiki napisal: »Imel je pogum, znanje, inteligenco, kulturo in potrebo, da je govoril o velikih temah, ki vzbujajo strah: o ljubezni in smrti, moči in propadu, umetnosti in njenem smislu.»

 

DVOJNA PREMIERA

Predstava bo kot običajno opremljena z italijanskimi nadnapisi na vseh ponovitvah, v tem primeru pa z dodano vrednostjo, saj bodo projekcije ponudile v branje izvirni tekst. Gre v bistvu za dvojno praizvedbo uprizoritve po slovenskem prevodu Janka Petrovca in neizdanega besedila, ki ga bodo gledalci lahko prvič brali na ekranu, ki bo del scene.

Umetniško ekipo dopolnjujeta še asistentka režiserja Elena Husu in oblikovalka svetlobe Eva Bruno.

 

PRESSBURGER IN MARINUZZI V SSG

Uprizoritev je najnovejše poglavje vrste sodelovanj in neposrednih stikov z avtorjem in režiserjem. Slovensko stalno gledališče je leta 1994 sodelovalo s Pressburgerjem pri koprodukciji, ki je nastala v okviru festivala Mittelefest in skupaj s Stalnim gledališčem FJK “Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem” Petra Handkeja.

Režiser Alessandro Marinuzzi pa je v Slovenskem stalnem gledališču podpisal predstave “Nemogoči otrok” Pettra Rosenlunda (2003), “Mame” Annibaleja Ruccella (2007) in “konec dober konec / bene finisce bene” po Shakespearju (2012).

Praizvedba predstave «V gradu» bo na sporedu v petek, 17. novembra ob 20.00 v Mali dvorani SSG. Abonmajske ponovitve se bodo nadaljevale do 3. decembra.

 

RAZSTAVA – HOMAŽ

Na dan premiere bo gledališče odprlo tudi spominsko razstavo v poklon umetnosti in liku Giorgia Pressburgerja. Na ogled bodo panoji s fotografijami, ki so izvirno nastali za razstave v izvedbi festivalov Mittelfest in I mille Occhi in državnega časnika Avvenire (slednji bodo prvič na razstavi), s katerim je Pressburger sodeloval veliko let na kulturnih straneh. Sodelovanje s Kulturnim društvom Giorgio Pressburger, ki je bilo posrednik za celotno razstavo, bo omogočilo tudi ogled dveh vitrin s predmeti, ki so bili last znanega intelektualca, književnika in režiserja. Razstava bo na ogled v foajeju balkona v kombinaciji s ponovitvami predstave in vsakič do 10 minut pred začetkom.

Giorgio Pressburger

V GRADU / NEL CASTELLO

(Smrt umetnika)

 

prevajalec : Janko Petrovec

 

režiser : Alessandro Marinuzzi

 

scenski elementi in kostumi : Andrea Stanisci

asistentka režiserja : Elena Husu

oblikovalka svetlobe: Eva Bruno

gib: Elena Husu

glasbene izbire: Alessandro Marinuzzi

svetovalka za masko: Tina Lovrić

lektor: Alojz Svete

 

IGRAJO: Alojz Svete, Primož Forte, Eva Mauri, Franko Korošec

in Elena Husu, Marko Škabar

 

PREMIERA IN PONOVITVE

petek, 17. november, ob 20.00– red A1

sobota, 18. november, ob 20.00– red B1

nedelja, 19. november, ob 16.00– red C1

petek, 24. november, ob 20.00– red A2

sobota, 25. november, ob 20.00– red B2

nedelja, 26. november, ob 16.00– red C2

petek, 1. december, ob 20.00– red A3

sobota, 2. december, ob 20.00– red B3

nedelja, 3. december, ob 16.00– red C3

Mala dvorana SSG

z italijanskimi nadnapisi

 

ponedeljek, 27. november, ob 20.00

Kulturni dom Gorica

“Vzdržal sem. Potem, ko sem dosegel popolnost oblik pri risbi in pri prostorski porazdelitvi, kakor tudi pri milini svoje glasbe in harmoniji, takrat pa se je nadme spustila megla, ki mi je polagoma napolnila glavo. Megla, starost. Zakaj smo tako izpostavljeni? Čemu morajo človeška bitja trajat tako dolgo? Mučijo se z nevidnimi sovražniki, napadalcev je na milijarde: bakterije, virusi, lišaji, plesni … Da ljudi sploh ne omenjam. Vsi mi … smo … oblegane trdnjave, ki se upirajo hrabro – pa tudi podlo.

Giorgio Pressburger, V gradu

foto SSG Luca Quaia

Piškotki nam omogočajo, da analiziramo promet in delovanje naše spletne strani. Nastavitve piškotkov za našo spletno stran lahko kadarkoli spremenite. Zapri in nadaljuj