Kdor hoče naprej, mora naprej. Če je treba, prek trupel, mora prek toplih človeških trupel.
(I.Cankar, Kralj na Betajnovi)  

V Trstu se Cankarjevo leto nadaljuje tudi v januarju 2019 z osrednjim poklonom Slovenskega stalnega gledališča: po predavanjih in filmskem maratonu bo v petek, 11. januarja ob 20.30 zaživela premiera nove uprizoritve drame Kralj na Betajnovi.
Politično, ostro družbenokritično delo je nastalo leta 1902, v Trstu pa je doživelo prvo uprizoritev leta 1908. Sledili sta še dve uprizoritvi: leta 1947 v režiji Jožeta Babiča, leta 1987 pa v režiji Maria Uršiča. Najnovejše branje besedila na večno aktualno temo korupcije in lakomnosti bo podpisal Tomaž Gorkič, filmski režiser, ki bo ob tej priložnosti prvič sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem in bo tudi prvič režiral dramsko predstavo. Gorkič je znan po srhljivkah, s katerimi je prejel veliko nagrad na mednarodnih filmskih festivalih (njegov celovečerni prvenec, Idila, velja za prvo, pravo slovensko grozljivko), in je kot avtor sodeloval tudi pri več plesnih predstavah neodvisne scene, performansih, video spotih in animiranih filmih. Njegov pogled bo razkril nove vsebinske plasti  v obče znani zgodbi o vzponu amoralnega Jožefa Kantorja, ki obogati s posojanjem denarja z visokimi obrestmi osiromašenim kmetom. Denarni sledi še politična moč, posledično tudi upor žrtev sistema, čeprav zmaga pravice ni zagotovljena, tako kot v realnem življenju.
Teptane pravice in čustva, umor, korupcija so glavne teme črne drame, o kateri je režiser napisal: »V Cankarjevih literarnih delih smo lahko med drugim priča temni plati družbe, ki je polna izkoriščanja, pogoltnosti, zlorabe, sadizma in ostalih oblik nasilja nad sočlovekom, kar bi izkoriščevalska vladajoča kasta najraje pospravila pod prag in vse skupaj skrila za izumetničenim dvoličnim nasmeškom brezosebnega preprodajalca človeških življenj, tako kot to narekuje nečloveški kapitalistični kodeks.«
Zgodovina se ponavlja, tako kot tovrstne zgodbe, zato se nova uprizoritev SSG ne dogaja v določenem času in prostoru. Vsebina je nespremenjena, njena nova razsežnost pa je kot nočna mora v stilu srhljivih podob na slikah Hieronymusa Boscha. Scena Petre Veber simbolično prikazuje mesto, kjer je emocijska podoba pomembnejša od vizualnega opisa. Kostumi Sanje Grgić pa poudarjajo podtekst, saj razkrivajo večplastno naravo likov. »Kot filmski režiser izhajam iz bolj direktnega vizualnega pristopa. Ne maram igralcev na prazni sceni, kjer si morajo gledalci in igralci predstavljati stvari, ki jih dejansko ni na odru. Zato so mi scena, kostum, maska, luč in koreografija izjemno pomembni dejavniki.«- je povedal Gorkič, ki je iskal združitev dveh govoric in poklicnih izkušenj tudi na igralskem področju: »Želim si igralce iz mesa in krvi, nočem govorečih lutk na rampi. V določenih prizorih morajo igralci preko koreografije skrbeti za montažo in kadriranje, v smislu plan-kontraplan, kot da bi šlo za film, ampak v živo.« Celotno zgodbo uokvirja glasba, s katero je skladatelj Sašo Kalan ustvaril abstraktno ambientalno kuliso, ki dodatno opremlja zgodbo še z zvočnimi efekti bolj kot z konvencionalnimi melodijami. Koreografske gibe pa podpisuje Jana Menger, ki z gibom dopolnjuje nenapisano / neizrečeno ozadje zgodbe.
Ikonski lik Jožefa Kantorja bo v tej predstavi utelesil Primož Forte, dvojno vlogo Hane in Francke je prevzela Nikla Petruška Panizon. Nesrečni upornik Maks bo Tines Špik, vaški posestnik Franc pa Dejan Pevčević. Tržaški igralec Franko Korošec se bo vrnil na oder SSG v vlogi Krneca in Sodnika, Kantorjeva nečakinja Nina bo Tina Gunzek, Lužarica bo Maja Blagovič, v vlogi župnika pa bo kot poseben gost nastopil priznani slovenski igralec Brane Grubar.
Premiera predstave bo v petek, 11. januarja v Veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Tržaške ponovitve bodo sledile do 19. januarja, medtem ko bo predstava 21. januarja obiskala Kulturni center Lojze Bratuž v okviru goriške abonmajske sezone SSG. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi, ob nedeljah pa bodo imeli obiskovalci na voljo brezplačni avtobusni prevoz.
V petek, 11. januarja ob 20.uri bo v premiero predstave Kralj na Betajnovi uvedlo odprtje razstave Cankar v stripu Zavoda Škrateljc. Gre za projekt, ki je združil več avtorjev kot so Boštjan Gorenc – Pižama, Žiga X Gombač, Andrej Rozman Roza in ilustratorje, kot so Tanja Komadina, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Ta razstava je prva, ki želi »preseči neprimernost politizacije Cankarjeve literature, ki je v obliki prekomerne pozabe zajela naše šolstvo ter v manjši meri tudi teater, in ji spet vrniti njeno pravo in bistveno vrednost – ogledalo slovenske duše, ki se je v času pred, med in po Cankarju, kaj malo spremenila.« Likovna urednica projekta in kustosinja je Lena Jevnik. Vodja projekta je dr. Uroš Grilc. Razstava bo na ogled do vključno 30.1.2019 (od torka do petka od 10. do 15. ure in uro pred vsako predstavo).

Avtobusni prevoz

Vsi abonenti popoldanskih predstav lahko koristijo brezplačni avtobusni prevoz z Opčin, iz Sesljana in Milj. Prevoz je na voljo tudi obiskovalcem brez abonmaja.

Kralj na Betajnovi

nedelja, 13.januar 2019

PRVI AVTOBUS

14.30 – Sesljan, parkirišče

14.40 – Nabrežina, trg

14.45 – Križ, avtobusna postaja

15.00 – Zgonik, pred županstvom

15.15 – Prosek, Kržada

DRUGI AVTOBUS

15.00 – Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21

15.10 – Trebče, trg pri spomeniku

15.15- Padriče, pred Cerkvijo

15.20 – Bazovica, pred cerkvijo

TRETJI AVTOBUS

15.00– Milje, avtobusna postaja

15.05 – Žavlje, avtobusna postaja

15.10 – Domjo, nasproti Kulturnega centra

15.15 – Dolina, pred županstvom

15.20 – Boljunec, pred gledališčem Prešeren

15.25 – Boršt, avtobusna postaja

15.30 – Ricmanje (Barde), avtobusna postaja